"Osrednji lik rudarskih zgodb in pesmi je seveda rudar - fizični delavec, ki mu življenje ni "z rožicami postlano", a mu drobne stvari in minljivi trenutki lepšajo življenje. Rudarskega poeta in pripovedovalca so navdihovali vsakdanji dogodki v kolonijah, v rudniku, opisoval je šege in navade knapov pa tudi srečanja s skrivnostnimi jamskimi možici, Perkmandeljci. Ime Perkmandeljc izvira iz nemške besede Bergteufel, s katero so nemški rudarji poimenovali malega vražiča, ki se je skrival v njihovih rovih. Naši knapi so besedo vzeli za svojo in jo malce predrugačili, tako je škratek dobil ime Bergmandeljc oz. Perkmandeljc. Lenarčič pravi, da je Perkmandeljca videlo veliko knapov, a vsakdo ga je opisal drugače. Perkmandeljce so nekateri rudarji imeli za zlobne, saj naj bi jim kradli malico, razlivali olje za svetilke in jim skrivali ter uničevali orodje za delo v jami. Drugi pa se s temi prvimi niso strinjali in so trdili, da so Perkmandeljci dobri škratje, ki rudarje opozarjajo na nevarnost - menda se je večkrat zgodilo, da so v predelu jame, kjer se je zgodila nesreča, malce pred tem videli Perkmandeljca, ki je renčal v rudarje in jih odganjal ali celo vlekel stran od nevarnosti. Naj bo zloben ali prijazen, Perkmandeljc je škratek, ki je zaznamoval rudarsko življenje in navade (nekateri knapi so mu v jami puščali malico ali celo oblačilca, ter ga s tem spravljali v dobro voljo)."
vir:
